Celovečerni dokumentarec govori o največji slovenski filmski zvezdi Iti Rini, rojeni v Divači, ki je s svojimi filmi v dvajsetih in tridesetih letih dvajsetega stoletja dosegla svetovno slavo. Vabili so jo tudi v Hollywood, saj so filmi, v katerih je igrala, v Ameriki dosegali visoko gledanost. V Franciji so Ito Rino imenovali “velika umetnica” in jo primerjali z Greto Garbo in Marlene Dietrich, v Latviji in na Hrvaškem so jo opevali v pesmih, Čehi pa so jo imenovali “velika tragedinja filmskega platna”. Med pripravami na film je bil v Berlinu najden trailer njenega prvega filma z naslovom: “Kaj zamolče otroci svojim staršem”, ki velja danes za izgubljenega. V Beogradu je bila odkrita njena korespondenca s svojim bodočim možem Miodragom Djordjevićem, legendarni režiser Veljko Bulajić, edini še živeči režiser, ki je snemal z Ito Rino, pa nam je pripovedoval, kako sta sodelovala pri snemanju Itinega zadnjega filma “Vojna”. Film je bil posnet v Divači, Ljubljani, Berlinu, Tallinu, Beogradu, Zagrebu, Pragi, Benetkah, San Franciscu in Los Angelesu, sofinanciran s strani SFC, v koprodukciji s Slovensko kinoteko in RTV Slovenija.
Producent: |
Cebram |
Režiserka: |
Marta Frelih |
Scenarij: |
Marta Frelih |
Kamera: |
Rado Likon – ZFS
|
Montaža: |
Snježana Gazdić
|
Direktor fotografije: |
Rado Likon – ZFS |
Ostali: |
Originalna avtorska glasba: Vojko Sfiligoj
Vodja projekta: Nina Marucelj |
Kot kostumografka in scenografka je delala za opero, dramo, musikal, balet in glasbeno gledališče v Sloveniji, Nemčiji, Franciji, Švici in Avstriji.
Imela je 15 samostojnih razstav. Med svojim doktorskim študijem v Nemčiji je vodila umetniške seminarje na temo: “Ženski liki v Shakespearovih delih” in v SNG Maribor zrežirala opero Obuti maček (2015) (tudi scenografija, kostumografija in video koncept).
Filmografija:
Med svojim magistrskim študijem na ljubljanski AGRFT se je navdušila nad filmom in nastala je ideja za celovečerni igrano dokumentarni film z naslovom: I. Kobilca, portret slikarke (2008) (režija, scenarij, raziskava, scenografija in kostumografija). Film je bil prikazan na SFF v Portorožu in si prislužil nominacijo za Viktorja. Prikazan pa je bil tudi na filmskem festivalu Prix Italia. Preveden je bil v 12 jezikov in prikazan v đtevilnih evropskih prestolnicah, kot promocija slovenske kulture. Drugi njen celovečerni igrani dokumentarec Alma M. Karlin: Samotno potovanje (2009) (režija, scenarij, raziskava, scenografija, kostumografija), sneman na treh kontinentih, je bil prikazan na SFF v Pororožu, kjer je dobil nagrado Vesna za kostumografijo in posebno priznanje žirije za najboljsi dokumentarec. Film je bil nominiran tudi za nagrado Viktor in prikazan na televiziji RAI3. Kratki dokumentarni film Indijska dezela Gujarat (2009) je nastal v Indiji med snemanjem filma o Almi Karlin (režija in scenarij). Leta 2012 pripravi kostumografijo (okoli 500 kostumov) za celovečerni igrani film, režiserke Jasne Hribernik – Vandima. Njen tretji dokumentarni celovečerec Ita Rina, filmska zvezda, ki je zavrnila Hollywood (2016) (scenarij, raziskava in režija), je bil prikazan na SFF v Portorozu in na XIX. Filmskem festivalu nitratnega filma v Beogradu. Leta 2017 je nastal njen kratek dokumentarni film z naslovom Secesija in art deco v Pragi (režija in scenarij), ter kratki igrani film Po slovensko (režija. scenarij, scenografija in kostumografija).