Glavni lik v celovečernem dokumentarnem filmu je Ivan Cankar, naš prvi profesionalni pisatelj. Javni intelektualec, ki ni nikoli tiho. Rad se prepira, zmerja, pljuva, četudi po svojih ljudeh. Največkrat upravičeno, ker so etično vprašljivi. Večni upornik, večno v dolgovih, večno brez denarja, ki si ga kar naprej sposoja, moleduje za honorarje, največkrat za knjigo, ki je še ni napisal. Da bi prišel do njega, prodaja svoje risbe in rokopise. Nemalo denarja požene po grlu. In tukaj so še njegove ženske, fiktivne in resnične. V literaturi jih povzdiguje, v življenju zaničuje. Od njih beži, kot beži od odgovornosti. Odgovoren je samo za svoje fiktivne like. Umetnik pač. Tako kot Kurent, mitološko bitje – glasbenik, ki proda dušo hudiču -, kar po smrti postane tudi Cankar. Mit. Cankar že za življenja velja za vrhunskega umetnika, kar je tudi Kurent kadarkoli se oglasi njun genij, so ljudje očarani. Pa tudi zgroženi, sploh, ko se streznijo. Cankar Kurenta napiše v Sarajevu, prav tako takrat tudi Hlapce in to komaj nekaj let pred atentatom na prestolonaslednika habsburške monarhije. Kurentova usoda, usoda umetnika nasploh – preganjanega, zaničevanega, nerazumljenega, podobno, kot je to danes -, preganja Cankarja vse življenje. To se simbolično konča z razpadom Avstro-Ogrske in ustanovitvijo Jugoslavije. Doleti ga smrt nevredna velikega pisatelja. Film nam skozi pripovedko Kurent prikaže vse bistvene sestavine Cankarjeve literature. Zgodbo o njegovem delu in življenju pa nam pripovedujejo akad. France Bernik, književnica Alenka Puhar, Dr. Manca G. Renko, Dr. Mateja Ratej in mnogi drugi poznavalci njegovega izjemnega opusa. Odlomke iz pripovedke Kurent interpretira Jurij Souček, v film pa so prikazani tudi odlomki iz sodobne različice Kurenta, mjuzikla Rok Kurent. Posebnost filma so tudi animirane sekvence, ki prikazujejo čas pred in takoj po koncu prve svetovne vojne, ko se pisa teljevo razburkano življenje tudi konča, njegova smrt paše vedno ostaja nepojasnjena.
Producent: |
Friendly Production |
Režiserka: |
Dušan Moravec |
Scenarij: |
Matjaž Pikalo |
Kamera: |
Matjaž Mrak, zfs |
Montaža: |
Jurij Moškon
|
Direktor fotografije: |
Matjaž Mrak, zfs |
Ostali: |
Kostumografija: Zarja Predin
Oblikovalka maske: Anita Ferčak
Avtorica animiranih delov filma: Anka Kočevar
Skladatelj: Dejan Učakar
Izvajalci: Simfonični orkester Glasbene šole Krško |
Dušan Moravec (r. 1964, Ljubljana) je režiser in scenarist številnih slovenskih dokumentarnih filmov. V mladosti je bil član znanega idrijskega punk rock banda Kuzle, kasneje pa številna leta deloval kot novinar. Od leta 2000 naprej se je posvetil izključno ustvarjanju dokumentarnih filmov kot režiser in (ko)-scenarist. Je avtor 24 bio dokumentarnih filmov, ki so nastali v produkciji številnih slovenskih neodvisnih produkcijskih hiš ali v produkciji RTV Slovenija. Številni izmed filmov so bili predstavljeni na mednarodnih filmskih festivalih ter nekateri med njimi tudi nagrajeni.
- Nagrada za najboljši film DORF Vinkovci 2013, Hrvaška
- Nagrada za najboljši film Festival vina in filma Grossman 2014, Slovenija
- Nagrada za najboljši film in zlata medalja Beograda – Festival kratkog In dokumentarnog filma Beograd 2015 Srbija
- Nagrada za najboljši film Dorf Vinkovoci 2016 Hrvaška
Filmografija
STISNJENI V KOTU, dokumentarni film, 58 min, 2003
NA PRVI POGLED, dokumentarni film, 70 min, 2007
ZGODBA IZ IDRIJE, dokumentarni film, 52 min, 2008
DRŽAVLJAN DIAREJA ALI KDO JE TOMAŽ LAVRIČ – dokumentarni film, 50 min;
PRAVI ČLOVEK ZA KAPITALIZEM, dokumentarni film, min, 2013;
ELEKTRIČNE SANJE dokumentarni film, 75 min, 2017;
JEKLENE PTICE NAD IDRIJO dokumentarni film, 75 min, 2018