Jesti kar ujamemo na lovu je bistvenega pomena biti Inuit. Ko bomo prenehali loviti na ledu in jesti to kar ulovimo, ne bomo več obstajali kot narod. ” Film LEDENI LOVCI priča o zgodbi sodobne generacije lovcev iz Inuitskeskupnosti vzhodne Grenlandije; zgodbi, ki je najbrž zadnje poglavje vnjihovi 4000 letni zgodovini. V glavni vlogi sta Emanuel Boassen in Tobias Ignatiussen, dva polno zaposlena lovca, ki se preživljata izključno z ulovom, ki ga ulovita sama. Zaradi globalizacije, kjer so pred stotimi leti še lovili plen s kajakom in harpuno, pa sedaj lovita plen izključno še s puško in gliserjem. Namreč le v 100ih letih pa se je njihovo življenje obrnilo povsem naglavo. Namreč v obdobju zgolj stotih let se je nekaj generacij vzhodnogrenlandskih Inuitov soočilo s korenitimi spremembami, za katere je zahodna civilizacija potrebovala štiri tisoč let; od življenja v popolni izolaciji na stopnji kamene dobe do integracije v svetovno globalno vas. Sodobni tehnološki trendi, kot so satelitska televizija in internet, hitra prehrana in modne smernice imajo tako kot kjerkoli drugje po svetu viden vpliv na življenje v vzhodni Grenlandiji. Svet Inuitov navzhodni Grenlandiji se tako spreminja s svetlobno hitrostjo. Pri vsem tem ima globalizacija še toliko večji pomen, predvsem, ker se je življenje Inuitov poslabšalo leta 2009, ko je EU prepovedala kakršnokoli trgovanje z izdelki iz tjulnov. Korenine kljub vsemu ostajajo močne, saj so redki kraji na svetu, kjerje človeštvo prestalo več preizkusov in preživelo v tako skrajno sovražnem okolju kot na Grenlandiji. Neusmiljena narava vzhodne Grenlandije je sooblikovala eno izmed najbolj specializiranih lovskih kultur na svetu, kulturo Ammassalik, ki se v marsičem razlikuje od ostalih kultur na Grenlandiji in po širnem svetu. Čeprav sodobno potrošniško udobje postaja del vsakdana v Ammassaliku, narava še vedno vlada in določa življenjske pogoje. Sodobni lovec ima za lov na voljo vso sodobno opremo, a če ne upošteva tradicije in ne razume narave na koncu dneva pride domov praznihrok. Poznavanje narave in uporaba starih metod lova je tako še vedno ključno za preživetje številnih družin. Film je na začetku posvečen Eli Breceljnik, hčerki pokojnegarežiserja, scenarista in producenta Jureta Breceljnika, komur se ekipa na koncu filma tudi ljubeče pokloni ob njegovem zadnjem filmskem delu njegovega dolgoletnega umetniškega ustvarjanja.
| Producenta: |
Natalija Gros, Slaviša Majsorović |
| Režiserka: |
Jure Breceljnik & Rožle Bregar |
| Scenarij: |
Jure Breceljnik |
| Kamera: |
Wesley Johnson, Miha Avguštin |
| Montaža: |
Urban Potočnik
|
| Direktor fotografije: |
Rožle Bregar – ZFS |
| Ostali: |
V ljubeč spomin Juretu Breceljniku (1974-2015)
Asistent režiserja Slaviša Majstorović
Zgodba Jure Breceljnik
Producenti Jure Breceljnik Slaviša Majstorović Natalija Gros
Asistent producenta Igor Kadunc
Direktor fotografije Rožle Bregar – ZFS
Kamera Wesley Johnson Miha Avguštin
Dodatni posnetki Jure Breceljnik
Montaža in obdelava slike Urban Potočnik
Grafična podoba Jure Legac
Glasba Miha Petric
Snemanje glasbe Janez Moder
Oblikovalec zvoka Borut Berden
Tonski mojster: Simon Žimat
|
Jure Breceljnik in Rožle Bregar
Film je zaradi tragične zgodbe, poseben, saj nam je na začetku produkcije nenadno umrl režiser, producent ter scenarist Jure Breceljnik. Njegovo vlogo je po smrti dopolnil Rožle Bregar, direktor fotografije filma, Juretov prijatelj ter desna roka filma Zadnji Ledeni Lovci. Fotograf in režiser Jure Breceljnik (1974-2015) je bil avtor večkrat nagrajenih kratkih in dokumentarnih filmov, ki jih je od leta 2009 ustvarjal pod okriljem svoje produkcijske hiše Film IT. Leta 2009 je posnel dokumentarni film o vrhunski športni plezalki in pozneje tudi njegovi življenjski sopotnici Nataliji Gros, z naslovom Chalk & Chocolate (Magnezij in Č okolada). Leta 2012 je dokončal svoj prvi celovečerni dokumentarni film, zgodbo o izjemnem francoskem hendikepiranem plezalcu Philippu Ribieru, z naslovom Wild one (Divji). Vmes je Breceljnik posnel in produciral še dokumentarne filme New dimension (Nova dimenzija, 2011), Black & White Heaven (Črno-bela nebesa, 2010), Ratrakistov dnevnik (RTV, 2010), Ko črte govorijo (RTV, 2011) ter dokumentarni portretbriških vinarjev Terra Magica. Tik pred koncem montaže pa je bilo tudi njegovo predzadnje delo Crossing Iceland (Prečkanje Islandije, 2016), ki je bilo premierno prikazano posthumno leta 2016. Žal Jure ni uspel dokončati svojih največjih sanj, dokumentarnega filma o zadnjih ledenih lovcih na vzhodni Grenlandiji, kamor se je po snemanju leta 2014 tako zelo želel vrniti. Vendar je njegova zvesta filmska ekipa produkcijske hiše Film IT njegovo delo dokončala. Film je posvečen tako njegovi hčerki Eli Breceljnik kot tudi njemu samemu v čast in še zadnji spomin na njegovo neustavljivo strast in ljubezen do fotografije in gibljivih slik.
Rožle Bregar (1988), fotograf, direkrot fotografije, alpinist, popotnik. Leta 2010 je diplomiral iz športne fotografije na Akademiji za multimedijo v Ljubljani. Je eden izmed mladih ustvarjalcev pod imenom Vizualist. Njegov opus filmografije pri kateri je sodeloval kot direktor fotografije sega vse od komercialnih krajših filmov do celovečernih igranih ter celovečernih dokumentarnih filmov. Prav tako je prejemnik prestižne nagrade Iris, ki jo podeljuje Združenje filmskih snemalcev Slovenije. To je le ena izmed mnogih nagrad, ki jih je že pri svojih mladih letih prejel za svoje kreativno filmsko ustvarjanje na področju fotografije. Zadnja je bila prav za najboljšo fotografijo na FEMF v Piranu za film Zadnji Ledeni Lovci.
