Leta 1942 je bilo okoli trideset »rasno ustreznih« slovenskih otrok vključenih v zloglasni nacistični program Lebensborn, ki ga je z namenom širjenja arijske rase zasnoval Heinrich Himmler. Program je bil sprva zastavljen kot mreža materinskih domov in porodnišnic, v katerih so se lahko rodili rasno čisti nezakonski otroci, pozneje pa so vanj začeli vključevati tudi ukradene dojenčke, ki jih je okupatorska vojska po dekretu idejnega vodje ugrabljala na Poljskem, Češkoslovaškem, v Ukrajini in Sloveniji, na Spodnjem Štajerskem. Večino teh otrok so oddali v posvojitev nemškim parom, ki so bili vsaj na videz zvesti nacističnemu režimu.
Dokumentarec Maje Weiss pripoveduje zgodbe štirih ukradenih otrok, zadnjih še živečih slovenskih žrtev nacističnega rasnega programa Lebensborn.
Producent: |
Ida Weiss (Bela film) |
Režija: |
Maja Weiss |
Scenarij: |
Maja Weiss, Nataša Konc Lorenzutti |
Montaža: |
Jurij Moškon |
Fotografija: |
Mitja Ličen, Matic Oblak, Amadej Bratuž, Maja Weiss |
Ostali: |
Glasba: August Adrian Braatz
Zvok: Julij Zornik, Gregor Bajc, Tonko Sekulo, Gastón Sáenz Espinoza
Koprodukcija: Senca Studio, RTV Slovenija, Zavod Maja Weiss, Zavod Vesnik
Nastopajo: Ingrid von Oelhafen, Haymo Henry Heyder, Franc Zagožen, Ivan Acman, dr. Georg Lilienthal, dr. Dorothee Schmitz-Köster, Gisela Heidenreich, dr. Tone Kregar, Nataša Konc Lorenzutti
Distribucija: Bela film
|
Maja Weiss v prvi osebi, vedno angažirana, v iskanju resnice in filmskih projektov, s katerimi je od nekdaj izpostavljala zamolčano, nevidno, nezaželeno. V filmih se je ukvarjala s Černobilom, Nubami, Darfurjem, vojno za vodo, žrtvami totalitarnih režimov, ostanki nekdanje skupne države, delavskim razredom, nacionalizmom, ksenofobijo, tudi z begunci – daleč pred begunskim valom. Obenem si je ustvarila družinsko okolje, ki deluje kot neke vrste zadruga in vztraja kljub sodobnemu antikulturniškemu ozračju.