2017 Karpo Godina
Letos se bomo s plaketo Dokumentarno ime poklonili filmskemu režiserju in ustvarjalcu Karpu Godini. V nedeljskem zgodnem večeru, 10.9.2017, ob 18.ih, si bomo v Sodnem stolpu na Lentu ogledali avtorjev izbor kratkih dokumentarnih filmov in se pogovarjali o njegovem filmskem ustvarjanju in o moči dokumentarnega jezika. Pogovor moderira Nina Hojnik.
Filmski režiser
Filmski, gledališki in operni režiser, scenarist, montažer, filmski snemalec Karpo Godina se je rodil 26. 6. 1943. materi – mariborski gledališki igralki Mileni Godina in očetu novinarju Viktorju Aćimoviću. Srednjo šolo je končal v Mariboru, nakar je leta 1962 odšel v Ljubljano na AGRFT študirat gledališko, radijsko, filmsko in TV režijo, kjer je tudi dipomiral.
Leta 1968 ga je režiser Želimir Žilnik kot petindvajsetletnika povabil v Novi Sad za direktorja fotografije, snemalca in montažerja v celovečernem filmu Zgodnja dela (Rani radovi). Film je zmagal na Berlinskem filmskem festivalu in dobil Zlatega medveda.
Kot direktor fotografije in snemalec celovečernih filmov je kasneje sodeloval med drugimi tudi z naslednjimi režiserji: Bato Čengić, Lordan Zafranović, Ivica Matić, Živojin Pavlović, Dušan Makavejev, Vojko Duletić, Filip Robar-Dorin, Polona Sepe, Dejan Šorak, Stanko Crnobrnja, Zlatko Lavanić, Miran Zupanič …
Skupaj je kot direktor fotografije in snemalec posnel več kot 20 celovečernih filmov, blizu 100 kratkih filmov in 600 propagandnih filmov.
Kot režiser je sodeloval s svojimi celovečerci Splav Meduze, Rdeči boogie, Umetni raj v uradnih programih na skoraj vseh vidnejših svetovnih filmskih festivalih: Cannes, Berlin, London, Los Angeles, Montreal, Tokyo, Sidney, Melbourne, Toronto, Edinbourgh, Istambul, San Francisco, Rotterdam, Strasbourg in še na približno dvajset drugih festivalih.
Kot režiser, scenarist, direktor fotografije in montažer kratkometražnih filmov se je že zgodaj uveljavil na svetovnem zemljevidu festivalov kratkega metra in si nabral več kot štirideset prestižnih nagrad.
Sodeloval je v več kot stotih filmskih žirijah.
Od leta 1989 je kot pedagog na AGRFT v Ljubljani predaval filmsko režijo, ter predmet filmska in TV kamera za režiserje.
Ob upokojitvi je imel naziv redni profesor, po upokojitvi pa je bil imenovan v zaslužnega profesorja – emeritusa.
Leta 1979 je prejel nagrado Prešernovega sklada.
Leta 2006 je prejel Prešernovo nagrado za življensko delo.
Leta 2006 je prejel v Beogradu Veliko plaketo Jugoslovanske kinoteke za izjemen prispevek v filmski ustvarjalnosti.
Leta 2013 je prejel Badjurovo nagrado za življensko delo.
Leta 2017 je prejel od predsednika RS Red zasluge za narod – za oglaševalsko akcijo „Slovenija, moja dežela“.
IMAGO-va (European association of DoP) žirija evropskih direktorjev fotografije je ob 100 letnici filma izbrala in podrobno predstavila v knjigi, ki je izšla v Londonu leta 2003 “Making Pictures: A Century of European Cinematography” 100 najpomembnejših filmov v 100 letih obstoja kinematografije s stališča filmske fotografije v obdobju 1895–1995.
Kot najpomembnejši evropski film je za leto 1980 izbrala in predstavila Godinovo delo kot direktorja fotografije in snemalca v njegovem filmu Splav Meduze.