Slavko Hren

Letošnje dokumentarno ime DOCUDOC 2024 je režiser in scenarist Slavko Hren (roj. 1959). Nagrado prejme za izjemno delo na področju slovenskega dokumentarnega filma.

Slavko Hren, diplomirani filmsko televizijski režiser, je ustvaril obsežen opus dokumentarnih filmov, s katerimi je poudaril številna umetniška imena slovenskega prostora. Za filmi, kot so Butnskala, Vsak otrok je lep, ko se rodi, Podstrešna vrtoglavica, se je Hrenova dejavnost na televiziji močno razrasla do današnjega spoznanja, da je Hren najbolj plodovit režiser slovenske televizije v njeni zgodovini, avtor z najobsežnejšo arhivsko zapuščino, raznovrstno, igrano in dokumentarno, žanrsko izredno pestro, posneto na film, magnetoskopske trakove in kasete in v zadnjem desetletju tudi na digitalne nosilce vsebin.
V arhivu slovenske televizije hranijo več kot 3000 Hrenovih avtorskih projektov, in sicer od igranih, dokumentarnih, glasbenih, do tipično televizijskih žanrov: prenosov proslav (Prešernova, Zoisova, Generacije znanosti ZRC SAZU), koncertov, razvedrilnih serij in drugih oddaj »žive televizije«. Vseskozi se ob režiserskem delu ukvarja s scenaristiko, pri nekaterih večletnih projektih celo z urednikovanjem (Orion, Zlata šestdeseta, Igralci brez maske, Velika imena malega ekrana, Legende).

V celotnem opusu izstopa kontinuiteta štiridesetletnega ustvarjanja oddaj o filmu v različnih obdobjih z različnimi soavtorji novinarji: Filmska delavnica s Tonijem Tršarjem, Povečava z Majdo Širca, Gibljive slike z Ireno Ostrouška ter Umetni raj z Živo Emeršič , Zemiro A. Pečovnik in Matejo Valentinčič. V dokumentarnem programu Slavka Hrena je opazna sled portretiranja izjemnih, vidnih predstavnikov s področja slovenske filmske, gledališke in glasbene umetnosti. Slavko Hren je 33 let delal s statusom kulturnika, leta 2016 se je na RTVS zaposlil. Takrat se je poglobil v raziskovanje slovenske kinematografije in preučeval zgodovino nacionalne televizije. Režiral je oddaje Osmi dan, Pisave, Podoba podobe in proslave s področja kulture in znanosti (Prešernove in Zoisove proslave, denimo).

Leta 2023 se je upokojil.

FOTO: Arhiv Slovenskega filmskega centra.