Pot, ki jo s snemalcem z avtomobilom prevoziva od Ljubljane do Bihaća, ne traja dlje kot tri ure. Migranti, ki se skozi gozdove iz Bihaća odpravijo proti Ljubljani, proti Evropski uniji, porabijo zanjo od 10 do 15 dni hoda. Še huje je, da nekateri cilja sploh ne dosežejo, da po tej poti hodijo v krogu. Mnogi se podajajo nanjo znova in znova – že leta. Pot v svobodo in lepšo prihodnost, o kateri sanjajo mladi migranti, ki so ostali ujeti v Bosni in Hercegovini – večina jih je mlajših od 30 let –, je polna preprek in smrtonosnih pasti. Zato jo imenujejo »game« – igra, tvegana igra. In ta poteka neprenehoma. Na poti jim pretijo divje živali, roparske tolpe, mine, težki vremenski pogoji, ograje iz bodeče žice, srečujejo pa se tudi z nasiljem obmejnih organov, pogosto so jim kršene osnovne človekove pravice. Hasan, Elena, Dželul, Jusuf, družina Ghalandari in še mnogi drugi so nam, s tem ko so nam za trenutek dovolili vstopiti v svoja življenja, odgrnili pogled v usodo migrantov, ujetih v državah na obrobju ali zunaj Evropske unije. Če v »igri« zmagaš, stopiš v nov svet. Z odlagališča ljudi v svet, za katerega ti mladi upajo, da jim bo omogočil dobro življenje.
Producenta: |
Damjan Zupan |
Režiserka: |
Vanja Kovač |
Scenarij: |
Vanja Kovač |
Kamera: |
Jure Maček, Jure Močnik
|
Montaža: |
Marko Hočevar
|
Direktor fotografije: |
Jure Maček |
Ostali: |
Dodatna snemalca: Vid Osredkar, Ivan Uršnik
Glasbena opremljevalca: Manca Udovič, Blaž Šivic
Zvokovna obdelava: Tom Lemajič
Bralec: Igor Velše
Kolorist: Tomaž Hajdarović
Grafični oblikovalec: Darko Osterc
Postprodukcija: Andrej Modic
Lektorica: Aleksandra Jankovič
Prevajalec: Martin Medved
Tajnica režije: Vanja Strah
Urednik uredništva notranje političnih in gospodarskih oddaj: Dejan Ladika
Informativni program
Producent: Damjan Zupan
Odgovorna urednica: Manica J. Ambrožič
|
Vanja Kovač, rojena 29.7. 1969 v Ljubljani, je svoja najstniška in dvajseta leta preživela v Kanadi. Tam je zaključila študij na Univerzi v Torontu in sicer študije političnih ved in drame. V Slovenijo se je vrnila leta 2003, kjer je kmalu začela svojo profesionalno pot kot honorarna sodelavka na RTV Slovenija. Prve daljše televizijske prispevke je začela delati v redakciji Tednika, pod okriljem urednika Otmarja Pečka. Največkrat se je ukvarjala prav z izkoriščanimi delavci in migranti, saj jo kot novinarko zanimajo predvsem zgodbe tistih, ki nimajo glasu v medijih, tistih, ki so odrinjeni z družbe in pogosto izkoriščani. Kasneje se je na RTV Slovenija tudi redno zaposlila in se pridružila ekipi dnevno informativnih oddaj, še vedno pa je za delala tudi daljše, bolj poglobljene televizijske prispevke za Sobotni dnevnikov izbor. Igra-pred obzidjem Evrope je njen prvi reportažni dokumentarec -kjer je s pogumnim in osebno angažiranim novinarskim pristopom vstopila v življenja migrantov, ki na Balkanski migrantski poti poskušajo priti do Evropske unije.