Med razdelitvijo in enotnostjo« je film brez konca. Je pripoved iraškega begunca Peymana, ki se je po različnih »brodolomih« po balkanski poti znašel v slovenskem/evropskem prostoru. Slikovito opisuje načine prilagajanja begunca tukajšnji družbi, prikazuje njegove eksistenčne probleme, soočanja z naraščajočim populizmom, ki se ne kaže samo v obliki nasilnih akcij skrajno desničarskih skupin ali s šopirjenjem sovražnega diskurza in poplavami izmov različnih vrst , temveč tudi kot progresivno in angažirano delovanje (beguncev) znotraj socialnega gibanja »Protirasistična fronta brez meja« in povezovanje s posamezniki ter skupinami delujočimi v Socialnem centru tovarne Rog, ki so (skupaj) skušali najti povezovalne načine in možnosti sobivanja beguncev z lokalno skupnostjo. Film govori o specifičnem času, ki je ostro zarezal meje med prostori, kulturami, jeziki, prepričanji in zgodovinami ter ustvaril nek med prostor ali meta prostor, v katerem je kot produkt zmesi ustvarjalne različnosti (sodelujočih), vzklila nova oblika družbene kohezivnosti. Slednja je izstopala iz tedanje ravni družbenega kot poznanega. Prej ni bila videna ali prepoznana. Pojavila se je kot fluidna forma, s svojevrstno, neenotno in nenehno spreminjajočo se identiteto. Kazala se je kot senca, ki se izmika soncu – v obliki skupka individualnih identitet ali identitetnih mrež, začasno tvorjene enosti, večplastnih socialnih in kulturnih ozadij, neenotnih pogledov in različnih intencij. Enotnost njenega delovanja se je odražala akcijsko, v različnih sferah družbeno političnega, v reprezentacijah in sprejemanju razlik in različnosti.