Gabrijela Rechbach-Žegarac je rojena na gradu Krumperk, pri Domžalah, v pozni starosti pa je živela pri Sadnikarjevih v Kamniku. Z leti se je veliko bolj spominjala mladosti in upoštevala svoj rod. Njen praded Friderich Rechbach je bil okrajni glavar v Novem mestu. Sin Goričanke, neveste, ki je prišla k hiši, grofice Marije Ane Strassoldo Viljem, je oženil hčerko Primičeve Julije. „Od tod naše znanstvo s Scheuchenstuhlovimi. To je bila moja praprateta,” je povedala s ponosom. Nekoč je imela guvernante. Šolala se je na Dunaju, potem pa je sama prevzela skrb za otroke in jim postala guvernanta in sicer na Beinofu pri Novem mestu. Opisuje navade plemstva. Zaljubljena je bila, čeprav je imela strogo mamo, večkrat; poročila pa se je s človekom, ki ga je spoznala na Kalamegdanu. Kasneje sta se preselila v Sremsko Mitrovico, kjer je zbolela. Vrnila se je v Slovenijo in živela dolgo pri bratu na Zapricah.
Njen dom na Krumperku je začel propadati med drugo svetovno vojno, ko se je vanj naselila nemška vojaška postojanka. Po vojni je prešel v last JNA, ki ga je uporabljala do leta 1953 kot okrevališče za oficirje. Gabrijela Rechbach-Žegarac z žalostjo opazuje, kaj se dogaja trideset let kasneje. Nekatere sobane so uporabili za spravljanje ovsa in žita, s katerim so hranili konje v bližnji konjušnici, druge so naselili z družinami delavcev, ki so delali na posestvu.